˝Ej ustav! Pička ti materna, pa kva misliš, da si me z lincolnom pobrau. 50 € za jebenih 20 km. Si idiot? Pa še poklical sem te! Saj te nisem s ceste pobral!˝
˝Kako, da ne. Točno s ceste si me pobral. Ej, kam greš? Kaj pa denar?˝
˝Na tleh ga imaš več kot 30 € ti ne dam. Pober si jih s tal pička goljufiva.˝ Joško že usmeri nož, da bi ga porezal po rokah, pa Ga je potegnil nazaj. Dovolj, saj smo mu uničili že sedež, kurcu pokvarjenemu.
˝Ej, kaj pa račun!˝
˝Zatakni si ga nekam debil.˝
Enkrat danes bo spoznal, da se nas ne nateguje.
Lebdim, On koraka proti domu, na dolgi cesti, v svojih gležnarjih, usnjenih, z visoko peto zaradi katerih je višji za 5 cm in je na svoji vedno željeni višini. Pihlja prijetno toplo. Toplo zgodnje jutro. Svit in že skoraj sončni vzhod. Jutro. Dani se. Na zahodu še tema. Kako veličasten pogled, ki ga večina vsako jutro prespi ali pa enostavno ne vidi. Nekateri nikoli v svojem življenju. Mešani občutki, ker smo bili vsi prisotni, izmenično komunicirajoči, a prisotni. On se je včasih izgubil. Okus v ustih. Ni ga. Rahlo utrujen, a spoznali smo nekaj. Tu se vse začne in tu se lahko tudi konča. Ne bomo se več zadrževali. Delali bomo, kar nas je volja. Prijetno je, čeprav rahlo smešno – zadovoljno in prijetno, in veter, ki nam mrši lase, njegove, moje, naše, črne. Korak trden in odločen, jaz pa še kar lebdim. Zaljubljena. Želela bi si iti dlje s tabo, želela bi se čutiti v tebi. Za eno noč smo veliko izvedeli o tebi in bili smo vsi prisotni tudi George se je pojavil tebi na čast, samo za tvojo zlorabo. Imela si tudi njega. Imela si vse nas.
Začelo se je s kratkimi.
Kratke so mi všeč, ker jih lahko lažje preberem na moji črni jagodi. Jaz ji bom dala ime Robi dnica. Kar se pa kratkih tiče pa toliko o instant užitkih. Vse nahitrco. Ko pomislijo na nekaj bi najraje videli, da bi se na to že spominjali.
˝Daj mi Georgette, prosim, naj bo moja zaupna prijateljica, naj bo moja lezba.˝ Nasmehnil se ji je. Torej ne samo, da se zaveda, tudi drugi nas poznajo. Punca, če ti bo mene dal si mehka in hrustljavo pečena, razen, če si tako pogubna kot smo tudi mi, sem ji odgovorila, pa me verjetno ni slišala.
Vrtiva se in se smejiva druga drugi. Srečni smo. Vrtiva se zboki in naslanjava ena na drugo, mešava in meša se nama. Zaključiva in se poljubiva ne enkrat večkrat in ne moreva nehati. Stop, ne tu, ne zdaj, ne smeva. Zaradi naju in drugih. Vseeno mi je, ji rečem. Razen, če boš imela probleme ti. Veliko sva si zaupala, vmes pa se rajcali s poljubi, ki so prehajali že na lizanje. Nisem se mogla zadrževati, želela sem si jo, tako podobno nekomu znanemu, znani, ta usta, kje sem jih že videla, čigava so bila, ki sem si jih želela občutiti. ˝Ta usta bodo danes moja,˝ mi je kasneje zaupala. ˝To sem vedela že takoj, ko sem te zagledala.˝ Hm, zanimivo, prav to sem si mislila tudi jaz, ko sem v njem in z njim hodila proti njej. Danes se bom samo poljubljala, ker imaš usta za poljubljanje in ne bi se rada zapletala z nekom, ki ga nikoli ne bom povsem imela oziroma sploh ne imela. Tako sem se odločila. Želiš stopiti na mojo stran. Sem že na tvoji strani le, da sem se jaz odločila prav danes iti do konca sem si mislila. A kaj ko je vse odvisno od njega. Poljubljala sem jo in ji grizljala spodnjo ustnico ter lizala zgornjo jo sesala ter se jo nežno dotikala s konico jezika jo poljubljala po vratu in poslušalo njen dih, ki ovohaval je moj parfum ter se navduševal nad njim. Tudi hvala ni rekel zaradi komplimenta kako lepo dišiva. Ni ji izdal kateri parfum je to. Tudi tega ne, da na najini koži vsi parfumi dišijo. Midva sva nosilca vonjav in prav vse na nama posebno dišijo. Ne bom ji povedala, tudi nakazala ne, želim jo videti ponovno. Obrnila se je in z boljšimi polovicami namestila na moje mednožje ter pritiskala in vrtela, da se je vrtelo tudi meni. Glasba ni bila več pomembna, rajcala pa me je tako, da sem jo še sama komaj dohajala. Njemu bi stopil ali pa mu celo je. Zelo sva se razvnela, tudi ona. Zaključila sva zadnji drink in potem vsak po svoje. Mi na najbližji polotok Ist, ona v Tosco. Pa veš, da če boš šla z njim tja, mu boš morala dati fukat, ji je sem ji rekla. Ne ne bom, ker sem se tako odločila. Ha, ha, sem se zasmejala si nora, apartma za mladoporočenca, 5 dni romantike. Če ne boš prvo noč ležala, boš sigurno drugo. Če ne bo bilo nič s teboj, bi te jaz tretjo sigurno odpeljala domov. Nekaj izmenjajočih poljubov in mešanih občutkov kje stojiva ena do druge in še vsi ostali. On razmišlja do kod iti, jaz sem že odločena. Dol se boš dal z njo in to zame, pa če je tebi prav ali ne. Pokličeva taxy. Ne bom spala s tabo, sem ti že povedala, se mi je nasmehnila. Zelo si te želim ampak nočem, da ti bo kasneje žal. Ne bo mi žal ji odgovorim, On pa tiho. Ne bom te klicala in ne bom ti težila. Ne težiš mi, ji odgovorim. On pa tiho. In veš zakaj si želim biti s tabo danes, ker vem, da ko me boš naslednjič srečal ne boš težil. Res ti ne bo, teži tisti, ki si jo izbere, druge hodijo same k njemu. Tudi jaz. Ampak jaz sem druga zgodba ji povem. Ni me slišala.
Usedemo se v taxy in takoj se privije k njemu. Noge mu prikriža čez njegove ter se mi prisesa na usta. Liževa se kot nori, jezik ji rinem tako globoko, da na momente mislim, da jo bom pojedla in bi jo, sladko mojo R. Ne morem nehati in še bolj se prižeme k meni. Stiskava se v vsej strasti, ki jo premoreva kot, da se nisva ljubili že celo večnost. Spet mi ponovi kako dišim, jaz jo pa samo tiho poljubljam. Ne morem nehati čeprav se zavedam, da bo vse skupaj trajalo samo do tam kjer se stikata dve ploskvi, enih od naših številnih getov v mestu. Ponesrečena naselja, pa vendar dovolj prijetna za bivanje. Ližem jo povsod kjer mi je razkrila kaj kože. Okoli hrbta ji ovijem roko ter primem in jo božam po levi dojki. Zastoka, rahlo ji nabrekne, zleze vanj in z desno jo primem v mednožju kjer se zaradi hlačk občuti kot bi bila gola. Vlažnosti ne občutim, občutim pa mehko in voljno pripravljeno muco za naju. Držim jo in jo stiskam ter jo rajcam, da še sama več ne vem kje točno sem. Ližem jo in sprejema me kot me ni že dolgo nobena. Sprejema me in vse je rumeno, kot polja sončnic v Tosci. Rumena praznina. Bili sva tam lebdeli in se poljubljali do nezavesti in potem naenkrat se je začelo razblinjati in razblinilo se je do, ... Tukaj ustavi!
Te bom še kdaj videla. Mogoče, verjetno ne. Zleze iz zadnjih sedežev. Še zadnjič jo potegnem k sebi in ponovno se privije potem pa narahlo odrine in reče: ˝Zelo mi je žal.˝ Obsedela sva, smo.
Prijeten piš vetra ob odprtem oknu medtem, ko ima v roki cigareto taxista, ki mi jo je ponudil. Niso mu pasali, vsaj ta znamka ne. Držali pa so nas pokonci, da smo lahko videli cifre, ki so se vrtele kot bi plačevali 2 eura na km vožnje. Cigareto frcne ven skozi okno, Joško pa pripravi nož.
26.04.2012
-------------- Georgette Homme ---------------
