Mižim in
počasi se oddaljujem, ne zaspim temveč v spokoju skoraj lebdim, nimam občutka
težnosti, pa vendar se še vedno dotikam prijetno vlažnotoplohladnega kamna.
Brez misli samo tiha prisotnost naju v polsnu, slišiva, čutiva pa vendar kot
spiva. Vmesno stanje – budno počivanje – z mislimi odtavam in se zlivam z
okoljem, z vejami in listi, s travo, zemljo in kamenjem, sama s sabo in njimi
mojimi mene, rahel nasmešek na mojih ustnicah čutim ga, njen dotik, moj, Njegov
in ponovno njen, sprehod prstov po telesu mojem Njegovem, počasi, nehote me
vzburja in preveva občutek svobode, občutek breztežnosti, nekdo me rahlo boža
po vsem telesu, več nežnih dotikov in poljubov povsod, veliko preveč za enega
človeka, za dve roki, objemam zelo vitko telo, lahko bi rekla suhljato, dobim
poljub na prsi, ki ga vrnem na enako drugo njeno mesto. Poljubim ponovno majhne
bradavice na majhnih skoraj dekliških prsih, večno mladih. Počasi se zlivamo v
eno zadovoljno telo, polno hrepenenja po dotikih in poljubih, željenih, čutnih.
...................... se nadaljuje!
10.09. 2013
-------------- Georgette Homme ---------------
