Polizala bi ji ... / noč iz 30. na 31.12.11

1. del

˝Prav lepo sva se imela s teboj in z veseljem bi ti polizala pičko!˝ sva se poslovila od nje z razlogom, da če bosta to noč oziroma že skoraj jutro nadeljevala se lahko konča s prej omenjenim veseljem.

Začelo se je kot ponavadi, en drinkec s staro družbo, vse z namenom, da zaključijo na večeru, ki ga je pripravljala njegova dolgoletna prijateljica. Ne bomo se dolgo zadržali, oglasili se bomo, da ne bo kakšne hude zamere, potem pa po pijači ali dveh odšli, so razmišljali, meni je bilo vseeno in mislim, da tudi Njemu. Kot mu je vedno. Njegova pozicija proti razočaranju nad velikimi pričakovanji.

Mhm, kot ponavadi, po vsakem drinkcu mu je postajalo bolje in prav tako ostalim, dokler niso začeli večera kombinirati še z drugimi opojnimi substancami, juhuuu vedno bolje.

Na poti na WC sva srečala njegovo sošolko s faksa ter še nekaj starih znancev, ki jih je na hitro pozdravil medtem je mene zatajil in nikogar nisem spoznala. Ni me predstavil. Kot ponavadi, nič ne more, ne moreva, še vedno ne vem ali se me zaveda. Opraviči se sošolki, ter gre na WC kjer na poti do tja sreča nekoga na las podobnega Njemu, hoče mimo, nastavi se mu, tik predno trčita dojame, da so vrata v moški WC – ni mi pustil izbire, levo od osebka, ki ga je srečal in mu je stal na poti. Začuda oba odpreta vrata in vstopita. Takoj, ko vstopi pogleda levo, osebka ni, le kje je, pa tako znano prijeten na pogled je bil. Oba dojameva, da se je gledal v zrcalo. Pustimo, čas je za scanje in otresanje, do božanja svoje nisem prišla. Ali me bo celo noč zanemarjal in zatajeval? Si bom že izborila svoj trenutek, sem si dopovedovala. Že nazaj pri sošolki, naroči pivo in se spozna z njeno visoko prijateljico. Kasneje na cigaretu pri zunanjem šanku se spoznamo še z ostalimi člani njihove žurerske sekcije in seveda predstavljanje v nedogled z Njegovo sekcijo. Najboljši prijatelj ta in eden izmed najboljših drugi, pa tretji. Porodi se mi vprašanje ali ne obstaja samo eden najboljši prijatelj, je prostora tudi za več najboljših prijeteljev, je to tako kot seks v troje, četvoro, swinganje z izbirami najboljših prijateljev. Obrabljena fraza!? Ne vem, jaz če bi lahko, bi se odločila za eno, oziroma enega, no ja, eno najboljšo prijateljico. Ta sem jaz, sama sebi najboljša prijateljica.

Nadaljevanje malo zunaj in malo notri, pa izgubljanje v gneči in temi, ta moment ne vidiš nikogar naslednji moment že stojiš pred znanimi facami in tako v nedogled, dokler se ne sreča z visoko prijateljico. Kot burja trmasta primorka, še bolje kraševka. Po svoje mu je všeč, tudi meni, morda meni še bolj. Nagovarja ga kdaj me bo srečala, torej se me zaveda, no ja rekla je njo, ime sem preslišala. Morda pa govori o Njej, njegovi realni, moji posteljni ˝najboljši˝ prijateljici. On spremeni temo in pogovarjata se o problematiki velikih ženskih torbic, ki imajo dobro lastnost, da lahko shranijo tudi stvari za prijatelje. Seveda je potem naporno, ker se cel večer lovijo, ko le ti potrebujejo svoj denar, ključe od stanovanja, ko želijo predčasno domov. Še dobro, da se najdejo, lahko bi se spomnili pred svojim domom, doma pred vrati. Od daleč zagleda znanko v veliki bundi ga pride pozdravit, vonj po restavraciji, mislim po čebuli. Ta vonj se vedno zažre v tkanine in kožo. Še cel večer je sem vedel vedela kdaj se nama je približala. Po vonju jo sem jo je spoznal. Najprej vonj po praženi čebuli, potem pa še znanka.

Sreča prijateljici, s katerimi je prišel. Povabita ga na pijačo. Pijačo plača on, pritožita se zaradi njunega povabila, a ne za dolgo nazdravijo spijejo. Glasba in ritem se počasi naseljujeta vanj, sprosti se, začuti kako mu nama po telesu gomezi izbira, ki jo nudi znani DJ, v znamenju katerega je večer.

Zdaj bi šla še jaz na WC, nekako se mi uspe prebiti do tja. Gneča kot ponavadi, in same lušne pred menoj, suhice, okrogle, vitke, zalite, skuštrane, dolgolase, navite, rahlo valovite, rdeče, črne, bele, rumene, oranžne, rjave, obrite, s črto, vsaka po svoje počesane. In za mano visoka najboljša prijateljica. Še predno jo zaznam, se mi približa, nekaj stori za mojim hrbtom, kot bi me začarala in nalahko pihne v vrat. Od ugodja zamižim. Prijetno me zmrazi. Prime me za roko in jo s prsti poboža. Zaljubljeno jo pogledam. No, ne zaljubljeno, goreče. Povabi me k sebi, saj je v bližini doma, vrsta za na WC je pa tako dolga, da bova prej opravili pri njej, kot pa tu. Opravili prej? Vsaka s svojim filmom v glavi ali pa tudi ne, se odpraviva k njej. Na poti k njej me prime pod roko in se stisne k meni, kljub svoji velikosti je še vedno nižja in imam občutek, da igram moško vlogo, no morda pa ne in se samo dobro in varno počuti ob ustvarjeni ženski kot sem jaz. Ključ, stopnice, vrata in svetla, zelo svetla soba, kot pri sončno belem dnevu. Pravo razkošje Zanj, ki ljubi dan, svetlobo, sonce in toploto.

2. del

Od daleč se nasmiha njima, ki ju je malo prej srečal in spoznal. Ob šanku sreča še dva ˝prijatelja˝, debata, pijača vmes pa pogledi po prostoru. Opazujeva ljudi. Nasmeški puncam, pogledi izpod čela tipom in tako naprej z Georgevsko raztegljivim nasmeškom. Zabava se vedno bolj in tudi jaz z njim, čeprav težko prihajam do izraza, je na meji in ne gre preko. Ni vodljiv. Danes bom jaz igrala njegovo igro.   

------------------------------------

WC – odtočim. Res sva bila hitri. Prepričana, da hitreje kot tam, kjer sva začeli najin ˝tour de toilette˝. Visoka prijateljica je svojo potrebo opravila kar ob meni, v banji za steklom, napol oblečena odpre tuš, ki sprosti vodo po njej ter me povabi k sebi. Kako lepo! Od vode oprijeta tkanina na njenem telesu. Nekaj časa jo opazujem kako se ji mokromoči njena kratka majica in kako ji hlad napenja prsi in bradavici, uživa, kot mačka se pred mano preteguje in nastavlja svoj obraz kapljam, ki ji polzijo po laseh in ji jih gladijo nazaj po hrbtu, do zadnjice, kjer po presredku navlažijo meni takoj za ustnicam (pardon) najljubši del naših teles. Gledam jo kako me svojim početjem vzburja in čutim svojo kako narahlo utripa in moj najin jezik raste v najinih ustih, da si ne moreva kaj. Spustiva ga na plano in se oblizneva po ušesu. S težavo ga spraviva nazaj. Ona pa ne neha. Z rokami si drsi po telesu, majčki in dojkah, vse do mednožja kjer se nalahko prime in me naju od strani sramežjivo pogleda. Vse je samo igra ji, si, mu rečem. Vem, mi, si odgovori/m. Približam se, pridruživa se ji, bosa kot vedno začutim mokroto in kaplje odbijajoče se od njenega telesa, ki se mi počasi približuje, se jaz približujem, obe, oba, pod tušem se naša usta srečajo in zlijejo v poljub. Sočen in moker poljub prekine prehitro stegnjen jezik, ki jo požgečka po njenih dihalih, zakašlja ter me malce presenečena nad dejanjem, a vendar polna pričakovanj poželjivo pogleda. Prepleteva roki, ponese jih k licu in ustih ter se z njimi boža, z drugo roko ji drsim po hrbtu, božava in dotikava se narahlo po celem telesu, ne kratko, temveč dolgo, naj traja, naj traja celo večnost v skoraj tišino kapljičnega pršenja. Ne dotikava se atributov, dotikava se delov, ki so blizu tam zastaneva in se vrneva nazaj ter preko v drugo smer stran. Na njihovih mejah se gladiva, božava, dotikava do onemoglosti dihava in se gledava, požirava druga drugo. Obrnem jo in primem za boke ji drsim z rokami po stegnih mimo zadnejga dela kolen, zahihita se, ker jo tam žgečka, ter drsim naprej po lepo oblikovanih mečih do gležnjev, tu jo primem. Z jezikom jo poližem po presredku. Nasloni se na steno, jaz pa ga stegnem globje proti od vode in notranjih sokov njeni mokri. Poližem jo po vhodu vanjo, po ščegetu, do vrha kjer ima izrastek, tam prav nad njem s konico jezika pritisnem na rahlo pomigam. Ponovno se od ugodja zahihita, še več sokov steče kot voda, ki je še vedno odprta. Jezik je že zdavnaj na koncu šel na dvoje. Po notranji strani njenih dolgih nog se dvigujem, mimo meč in žgečkljivega dela, ki vzpodbudi podobno reakcijo kot prej, mimo mehkobe, ki popelje proti dvema polmesecema. Rahlo jih razširim in poglobim svoj pritisk z jezikom. Ne neham, ponavljam moj kratki sprehod od tam kjer sem sva ga začela in nazaj. Kar nekaj časa, se poigravam tako, v njej pa raste napetost do sprostitvenih tresljajev, ki jih težko kroti, do zasoplosti in nazaj v umirjene vzdihljaje. Prime me nežno za glavo in jo pritisne globje, zadrži jo, jaz pa v odziv stegnem jezik še globje in jo začnem obdelovati po vlažni mehkobi v njeni globini in nazaj tam na začetku, levo in desno, tudi sama vem, je zelo prijetno. Ko bi mene kdo tako obdeloval, samo želim si lahko, pomislim. Tu sem, da dajem, zadovoljna, da lahko to delam, povzročati in dajati lepe občutke naslade. Spet dotiki po telesu, najinih telesih, kot bi bilo več rok kot štiri, povsod so, božajo, se prepletajo, vozlajo in razpletajo po svileni površini najini lupini. Želim, želi, želiva si iti do konca, ne do konca, samo nadeljevati v neskončnost. Kako dolgo lahko traja, kako dolgo? Poljubljava/mo se naprej čutim njena, svoja usta vlažna in voljna, predana, takšna kot si jih vedno želim, takšna kakršno predstavo o ustih nosim vedno v sebi. Takšna imajo zaljubljeni ljudje. Je, sem zaljubljena?˝Boš čaj?˝ še vedno zadihana in na rob naslonjena me vpraša med tem, ko se brišem v eno od njenih belih brisač. Tako sterilno, tako čisto.

Preslišala sem jo in razmišljala o tem, kako sva vedno bolj glasno nadaljevali najin akt v končnost najine neskončnosti. Kar dolgo sva ležali v banji prepleteni kot več teles, po nama je še vedno tekla voda in kaplje so se odbijale od najinih teles. Koža je že začela modreti in ustnice so začele postajati vijolične, ko sem končno odprla oči. Ležala je nepremično. Gledala sem jo, kako je lepa v vsem svojem miru, tako spokojna, božala sem jo po laseh, po obrazu, licih, rami in roki. Dotaknila sem se skoraj vijoličnih ustnic. Mrzla in hladna je bila. Poljubila sem jo na usta, še enkrat, ni bilo odziva. Je umrla od ugodja, se vprašam? Nič, nobenega odziva, sem jo jaz, sem se spozabila in v vsej svoji strasti pregloboko stegnila jezik, sem jo dušila? Ne bi bilo prvič. Zadušila? Žal bi mi je bilo, tako lepa. Prepričana sem, da mi ne zameri, no saj ni kaj zamerit, le ponovila bi z njo še kdaj to, kar sva/smo počeli. Sebično se odločim, da dokler se še telo odziva bom ponovila, morda jo obudim.

Ponovno jo poljubim, začutim kot rahel dih iz njenih ust, prsni koš miruje. S poljubi nadaljujem po celem telesu do njenega mednožja. Posipavala sem jo z njimi, povsod poljubi, rdeči, videla sem jih kako ostajajo na njeni koži nekaj trenutkov in potem počasi zbledijo v nič. Prav tako rahle sledi jezika, ki so dopolnjevale poljube. Ostaja samo občutek, ostaja samo občutek. Njena muca še vedno topla. Z mrzlimi prsti počasi milimeter za milimetrom prodiram vanjo. Še vedno vlažna se ponovno odpre, vdihne globoko kot, da ji je že zmanjkovalo sape in zraka. Pripravim dva in vstopim vanjo ter jih raztegnem v trikotnik s katerim počasi zakrožim, počasi podrgnem po levi in desni njeni steni, z božanjem ne preneham hkrati pa s palcem narahlo pritiskam nad njenim izrastkom. Prepoznam, da se bolje odziva pod, zato usmerim pritiskobož pod, dvigne boke, ponovno, od ugodja zaječi prime roko in mojo glavo nič nežno in si ju zabije v mednožje, ponovi gib, hitreje, še hitreje, z globokimi vzdihi nadaljuje do vrhunca, ki ji vrže medenico v zrak, da močno zadoni ko prbije nazaj, hkrati pa izusti tako živalsko ušesa parajoči zvok, da če se ni zatresel blok se je sigurno vsaj nadstropje, ponovi ga a ne tako naglas, hitro dihanje in ščemenje, zvija se in ne odneha. Kar nekaj časa je trajalo, da se je umirila. Jaz pa sem jo gledala. Nakako odsotno sem se počutila, zadovoljna a odsotna. Stopim iz banje, tudi ona. Naslonjena na njen rob me nekaj vpraša in to ponovi:

3. del

˝Boš čaj?˝

˝Z medom prosim, ji odgovorim.˝

Odide iz kopalnice. Iz hodnika se sliši globok vzdih, skozi priprta vrata pogledam kako na sredi stoji sključena držeč se za kolena vdihne globoko, kot bi tekla tek na 400 m, z vso močjo, ki jo nosi v sebi. Zravna se, nasmehnem se, odide v kuhinjo.

Stopim za njo, gola je. Medtem ko voda vre se uleže na zofo, razkrečena poza, z levim kazalcem se boža in desnega drži v ustih. Še vedno rahlo zadihana, me poželjivo gleda. Opazujem jo, z nasmehom, naslonjena s prednjim telesom in rokama na podboj vrat. Približam se ji. Pobožam jo in odzove se. Poljubim jo in vrne mi poljub. Ponovim, ponoviva in že zblediva.

--------------------------------------

Primorki, še bolje kraševki. Utrjeni punci. Na cigaret gresta, s kupom besed kot to zna, zaustavi visoko prijateljico in med debato se počasi zbližujeta, za bližnje debate je idealna glasna glasba. Ne sname jakne in ne šala. Visoka prijateljica ga prime in vleče za šal. Počutiva se kot pes. To ji tudi pove: ˝O, počutim se kot pes ji reče!˝ Ona pa ne odneha. Pogledava jo in začneva dihati kot pes ter kazati jezik. ˝Če boš nadeljevala te bom še polizal kot pes˝, zasmeji se mu in ne neha. Preizkuša naju kako utrgana sva in ali samo provocirava in na koncu ne bo nič. Stegneva jezik, On ima, imava prav dolgega in zelo redko je suh. Tokrat je prav moker, rahlo slinast in prijetno sluzast. Z desno roko jo nežno primeva za ušesom ter narediva dooooolg liz čez cel obraz. Tako dolg, da se nama jezik popolnoma osuši in ga morava ponovno navlažiti. Šokirana in hkrati navdušena je nad tem dejanjem. Kot bi si želela lizanja po obrazu naju ne spusti.

Noč smo preplesali skupaj, ples delno že rajcajoč, vrtiva jo levo in desno, vmes se zmedemo pohodimo in vsemu temu samo smejimo. Sam je vedno bolj opit, doooolg liz pa se ponovi čez nekaj časa, ko naju ponovno prime za ruto. Občutek imava, da je navdušena nad tem dejanjem, nad lizanjem njenega obraza.

Končamo pri šanku kjer mu direktno reče, če gre z njo, da zaključita v smeri, ki se že cel večer odvija. Ker v daljavi zagleda dobrega prijatelja, s katerim ni ta večer spregovoril pametne besede in ga želi pozdravit, ji odvrne, da ne in da se je zelo zabaval in da je prepozno za tako veselja poln razplet večera. Da jo bo pa poiskal, ko bo želel zaključiti po njenem scenariju, seveda, če bo še prosta. Opraviči se ji, jo poboža ter jo prosi naj se ne jezi. Prikima mu, rahlo razočarana a ne besna. Pomisli, ima ego, ki ga zna potlačiti. Morda je prava zanj. Jaz pa do konca razočarana z vsem filmom v glavi, ki sem ga že doživela na Wc-ju izjavim z najinim žensko žametno mehkim globokim glasom, ki se mu težko upiram še sama in hvala mu, da mi je dovolil izreči enega mojih ljubših stavkov: ˝Z veseljem bi ti polizala pičko!˝.

8.01.2012

-------------- Georgette Homme ---------------

Spet ona, Druga - Laž

Gledam v ekran, le kje jo je našel, podobna njej, enaka sebi in tisti drugi, še ena izmed njih ali pa je le nekaj posebnega. Ne vem kaj vidi na njih. Suhice in vse so blond, skoraj koščene in milega obraza, kot Njegova skoraj ta o kateri pišem. Se dopisuje in pogovarja, verjetno jo je kje oblajal v svojem stanju, medtem ko sem se sama želela poigrati z njim, ko je bil tako prisrčno vodljiv. Verjetno takrat, ko sem želela bolje spoznati NN. Predvsem njene ustnice. Za trenutek sem oko vrgla na okolico in že je bil pri njej kot se je kasneje izrazila s kupom besed. Prikupno! Pa zdaj, verjetno je pozabil name, ki sem popolnoma drugačna, nič blond in nič suhica. Sem obdarjena, s temnimi kostanjevo barvnimi lasmi, skoraj črnimi, črnimi njegovimi temnimi kot vran, vranjimi lasmi. Oh, navdušena nad njim menoj se zapletam besedno v njegovo mojo temnino skoraj črnino. In moje ustnice so posebne, včasih nosijo nad seboj piko. In še vedno sem bosa, brez čevljev. Zakaj me ne ogovori, zakaj sive miške lovi? Kot pravi imajo dobro energijo, so prijazne in nikomur nič nočejo. Kadar komu škodujejo, škodujejo le sebi.

Pa kaj je to pred menoj, klepetalnica. Vsako uro proti večeru je več ljudi prijavljenih, vedno več zelenih pik na desni strani ekrana. Da so prijavljeni sem spoznala ker On občasno klika na njih ter jih ogovarja. ˝Prijatelji˝! Če lajkaš, si lajkan, če kritiziraš, lahko celo izgubiš prijatelja, nobene kritike, vsi smo lepi in krasni, če sodeluješ te obrajtajo, če nisi aktiven si pozabljen. Velika odgovornost, kot bi obstajal samo ta svet.

Lepo se spoznavata, vedno več vesta eden o drugem, pa še vedno premalo, da bi si zaupala. Kaj, če kdo laže, kaj če lažeta oba? V bistvu je kot igra, ki lahko, da se nikoli ne konča. Ko želiš nadeljevati zapišeš, ko želiš prekiniti, se posloviš. Zelo sodobno, zelo neosebno. Samo jaz in moj center, pa vendar ni tako. Pozoren bralec in spremljevalec pisanega komunikacijskega dogodka prepozna v besedah in ritmu in izbiri le teh, kaj si posameznik misli, kaj čuti, mu je tisti na drugi stran, všeč, zoperen, zanimiv, poseben, ... branje med vrsticami. Res je lahko vse skupaj samo laž.

05.01.2012

-------------- Georgette Homme ---------------