Medprostor in Serotonim

O čem sem sanjala, se tisti trenutek niti nisem spomnila, zavedala sem se, da ležim na mrzlih in trdih tleh, vonja po seču (scalnici), ki mi je opisoval dogodek. Prav ta se je pravkar odvijal v neposredni bližini in priložnostno tudi po meni. Verjetno si je nekdo dal duška in scal po meni. Pomislila sem Nanj in na Joška, pomislila sem na profesorico slovenščine. Sem to jaz?

Misli mi bežijo, veliko misli, različnih, ki se prepletajo med sabo, ne vem več kaj je res in kaj samo sestavljanka v moji glavi, preplet resničnih in izmišljenih dogodkov, vse skupaj pa vseeno izvirajoč iz nečesa resničnega, iz nečesa kar se je nekje zgodilo, kar sem nekoč videla, nekje prebrala, slišala, čutila. Vse pomešano, pričakovanja, sanje, resničnost, želje, ... .

Kot takrat kadar sva tekla, še na začetku, ko sva šele spoznavala, kaj se dogaja z najinim telesom, le da je takrat bil miselni pretok zelo čist. Korak za korakom, enakomerni tek, vse ima pomen, dihanje s korakom in njegova hitrost z bitjem srca. Vdih skozi nos, tri korake, izdih skozi usta, tri korake – nikoli ne bom pozabila. Najin tek. Najprej veliko različnih misli, tokokrog, ki se prične ustvarjati, misli se urejajo prav s hitrimi prebliski se odvijajo mimo naju, do takšnega stanja, da vse obvisi nekje za nama. Naenkrat pred teboj ni več peščena ali gozdna pot, ni več zelenja ali reke ob strani, vse to vidiš, pa vendar si drugje, si v nekem medprostoru, močnim miselnim pretokom, pozitivnim, včasih proti koncu zaradi utrujenosti tudi negativnim, ni važno, samo, da te popelje ven iz telesnosti. Noge se premikajo, dihanje je uravnovešeno s celotnim ustrojem tega delovnega telesa. Po nekem času, ko vse misli nepretrgoma tečejo s teboj in nog ne čutiš več, utrujenosti ni, mišic kot, da jih ni, kot tudi ne zunanjih vplivov. Zaviješ po občutku, korenine na poti ne vidiš, samo zaznaš jo, nakako veš da je tam, prav tako preskočiš ali se prilagodiš vsaki oviri na poti. Takrat sva bila v medprostoru. Nasmeh, počutje svobode, sprostitev, sreča, pomislim na hormon sreče, kateri se sprošča tudi med športnimi aktivnostmi, toliko bolj na soncu – Serotonin.

Serotonin je morda »zvezdnik« med našimi nevrotransmiterji, nanj pa vplivajo številni sintetični stimulansi, kot so prozac, zoloft in paxil, če omenim le najbolj znana.

Znanstveniki so predpostavili, da imajo osebe z obsesivno-kompulzivnimi motnjami

moteno »ravnovesje« serotonina. Zdravila, kot so prozac lajšajo te motnje tako, da

spodbujajo sproščanje nevrotransmiterja v stičiščih med nevroni (Slater, 2006)13

-----------------

12 Vir: http://med.over.net/za_bolnike/mosko_zensko_zdravje/clanki_m/serotonin.php, dne 25. 5. 2008

13 Slater, L. 2006. Kaj je v resnici to, kar imenujemo ljubezen? National Geographic Slovenija, 3, str. 66-81.

Iz raziskovalne naloge Anje Imširović 2009: Smeh je pol zdravja, je druga polovica kemija?

Medprostor (odnosi ali relacije): spomnila sem se nanj in na takrat še njegovo diplomsko nalogo. Kot, da bi želel z njo vsem preko likovnega sporočiti kje smo šibki.

15.06.2013

-------------- Georgette Homme ---------------

Kot lepa smrt

Kapljice, ki so padale po mojem obrazu in občasni curek, kateri je s prekinjajočim tempom zalival moj obraz me je prebudil iz globokega sna. Sem živa, ali sem končala kot tisti o katerem mi je nekoč pripovedoval Joško? Ne meni, jaz sem ga samo poslušala, kako je v nekem lokalu, kjer so viseli vse sorte ljudje, od takšnih, ki so tam puščali in pustili svojo penzijo, ki jo bodo dobili šele avgusta, bil pa je mesec junij, do tistih, katere žene so skrivale svojo plačo in prosile delodajalca, da jim jo je nakazoval tedensko, ker jim jo je drugače dec takoj po grlu zlil. Ali pa so se z lastnikom gostilne, ki je od njih zahteval plačilo za njihove žejne gospode, kregale naj si dolg kar sam poravna, kaj jim je pa za pit dajal. Med njimi so bile tudi nesrečnice, ki se niso mogle sprijaznit s svojo življenjsko vlogo in so se ga zapijale v svoji nesreči ter iskale tisto malo zadoščenja v kratkih ljubezenskih afericah in razmerjih, njihovi možje, če so to sploh še bili, pa so skrbeli za družino ali pa so jih že zdavnaj z otroci zapustili. Včasih jih je kak diler razveselil s smotko ˝navihančka˝ kot jim je pravila boljša slikarska polovica drugega, lahko tudi četrtega Njega. Ta navihanček jih je pripravil, da jim je bilo za trenutek bolje, nekako so pozabile na tegobe, pozabile ne, samo njihovo življenje ni tako hudo izgledalo. Da, da, ko ti THC pobere nekaj sladkorja v krvi in se ti prijetno zavrti, mal ti dol obvisi, v glavi pa prijetno ˝zumi˝. ˝Slk-tk˝ bi še rekel ljubitelj ˝navihančkov˝. Med obiskovalci lokala so bili tudi premožnejši, predvsem obrtniki, ki so iskali priložnosti za posel, na takšnih mestih jih je bilo kar nekaj, saj so se vsi okoliški obrtniki po opravljenem delovnem dnevu tu ustavili na pivu, dveh, treh. Tam sta po navadi pod šankom ležala tudi dva  lastnikova psa, od katerih je imel eden cirozo jeter, zaradi pijače, ki jo je rad pil in se ji ni mogel upreti. Gostje so mu jo vedno naročili, mislim, da se je imenovala nekaj podobnega kot Adria Cooler. Ogabno sladka pijača z mehurčki in nekaj malega alkohola, dovolj, da se ti je po parih drinkih vrtelo, pa niti nisi vedel kdaj se je začelo. Užitna je bila samo zelo mrzla. 

Nekega večera se je Joško tam krohotal na račun nesrečnika, če se lahko tako izrazim, ko je govoril o njem kot o vicu, ki ga je doživel. Ha, ha, ha, se je smejal in spravljal v dobro voljo vse okoli sebe: ˝Kot tisti je rekel, ki je ugotovil, da v zadnjih 20 letih ni doživel nič lepega v tej deželi, zato se je odločil umreti. Vzel si je življenje in doživel lepo smrt. Ha, ha, ha je umiral od smeha. Ha, ha, ha, se je še nekaj časa krohotal z ostalimi potem pa vstal, na moje začudenje je deloval vsaj 15 cm višji kot je sicer, z rokami pa naredil gesto kot ˝ ... ja sam Pit bul terier˝ pribil še dva glaža ˝Biske˝. Takoj za tem pa po francosko poljubil eno od tistih žensk v bližini, ki so se mu že cel večer ponujale in se muzale. Ni zbiral, samo zagrabil je prvo, žal s tako usrano gnijočim zadahom, da sva z Joškom kasneje oba kozlala. On zaradi pijače in mešanja drugih substanc jaz pa zaradi naseljenega okusa po gnilem na mojih takrat še lepih ustnicah. 

Le kakšne so zdaj? Je bolje, da sploh ne vidim. Ponovni mrk.

2.6.2013

-------------- Georgette Homme ---------------