O meni

Moja fotografija
Ko sem spoznala samo sebe v Njem, sem se prepoznala v tebi. Sem kronistka, ki spremlja in opisuje naše življenje v Njem in z Njim. Dogodki, ki so opisani v mojih dnevnikih so doživljanje sveta, ki ga opazujem iz notranjosti Njega. Zapisujem naše dojemanje in doživljanje okolice ter Njegove misli, v katere sem vtkana tudi sama. Zapisujem kar je resnično in kar je vzporedno z resnico. Nekateri dogodki so popolnoma izmišljeni ljubezenski, drugi resnično zločinski, tretji prijetno nasilni, vse skupaj pa s pridihom erotike prepletam v neskončnost. Z Njegovo pomočjo pletem dramo. Ne verjamem v absolutno resnico. Za mene obstaja več resnic. Jaz zapisujem. On to živi.

nedelja, 3. junij 2012

Spet ona, Druga - Laž

Gledam v ekran, le kje jo je našel, podobna njej, enaka sebi in tisti drugi, še ena izmed njih ali pa je le nekaj posebnega. Ne vem kaj vidi na njih. Suhice in vse so blond, skoraj koščene in milega obraza, kot Njegova skoraj ta o kateri pišem. Se dopisuje in pogovarja, verjetno jo je kje oblajal v svojem stanju, medtem ko sem se sama želela poigrati z njim, ko je bil tako prisrčno vodljiv. Verjetno takrat, ko sem želela bolje spoznati NN. Predvsem njene ustnice. Za trenutek sem oko vrgla na okolico in že je bil pri njej kot se je kasneje izrazila s kupom besed. Prikupno! Pa zdaj, verjetno je pozabil name, ki sem popolnoma drugačna, nič blond in nič suhica. Sem obdarjena, s temnimi kostanjevo barvnimi lasmi, skoraj črnimi, črnimi njegovimi temnimi kot vran, vranjimi lasmi. Oh, navdušena nad njim menoj se zapletam besedno v njegovo mojo temnino skoraj črnino. In moje ustnice so posebne, včasih nosijo nad seboj piko. In še vedno sem bosa, brez čevljev. Zakaj me ne ogovori, zakaj sive miške lovi? Kot pravi imajo dobro energijo, so prijazne in nikomur nič nočejo. Kadar komu škodujejo, škodujejo le sebi.
Pa kaj je to pred menoj, klepetalnica. Vsako uro proti večeru je več ljudi prijavljenih, vedno več zelenih pik na desni strani ekrana. Da so prijavljeni sem spoznala ker On občasno klika na njih ter jih ogovarja. ˝Prijatelji˝! Če lajkaš, si lajkan, če kritiziraš, lahko celo izgubiš prijatelja, nobene kritike, vsi smo lepi in krasni, če sodeluješ te obrajtajo, če nisi aktiven si pozabljen. Velika odgovornost, kot bi obstajal samo ta svet.
Lepo se spoznavata, vedno več vesta eden o drugem, pa še vedno premalo, da bi si zaupala. Kaj, če kdo laže, kaj če lažeta oba? V bistvu je kot igra, ki lahko, da se nikoli ne konča. Ko želiš nadeljevati zapišeš, ko želiš prekiniti, se posloviš. Zelo sodobno, zelo neosebno. Samo jaz in moj center, pa vendar ni tako. Pozoren bralec in spremljevalec pisanega komunikacijskega dogodka prepozna v besedah in ritmu in izbiri le teh, kaj si posameznik misli, kaj čuti, mu je tisti na drugi stran, všeč, zoperen, zanimiv, poseben, ... branje med vrsticami. Res je lahko vse skupaj samo laž.

05.01.2012
-------------- Georgette Homme ---------------

Ni komentarjev:

Objavite komentar