Zgodnje jutro 31.12.2011.
Štirje tipi in taxi. Izgledalo je dolgčas. Čas za spanje.
Odpre, odprem oči, zaspano pogledam v smeri kjer stala je ona, Lepa Gleda iz pravljičnega gozda nad mrzlo planoto v naši deželi.
Izzivanje in mrzlično utrujanje z ogledom ne ploščic neuravnovešenega nosilca suhokoščenega bledega telesa.
Utrujeno v jutro se sprehodimo po terasi, kjer s praznim kozarcem zgodi se nasilje nad streho soseda. Prekinemo igro, ki postala je resna in preresna za nada ljno trpljenje teženja in utrujanja.
Na razgreto ponov domačo mast stopimo. Jajčka in zajtrk za pribite s sirom in porom na črnem in belem krožniku spraznimo. Kruha skoraj ni. Zelo je sedlo z nada ljevanjem v mehurčkasti vodi s penino v roki in dolgo cigareto obujanja spominov. Pregledom dejanskega stanja z odločitvami za drugo leto kot vsako leto. Močna čustva naju prevzemajo in bes nad lastno slabostjo, ki je lahko tudi kvaliteta za moralnega človeka. Dovolj!
Približno deciliter severno otoške žganice rumene barve zlije po najinem grlu. Držalo bo za
štirideset dni abstinence in se napoti proti vratom. Pospremita me on prijatelj, ki pove mi veliko morda tudi vse, a nikoli preveč, kar ga v zadnjem letu pesti in ona nova prijateljica, ki je v zadnjih treh urah izvedela o meni, tebi, sebi, več, kot pa ljudje, ki nas poznajo že vrsto let.
Med vrati si sem si obliznila je palce na levi in desni roki, ju, ki sta stala nasproti njega in njo mene, podrgnila po njunih ustnicah ter ponesla k svojim, se z njima pogladila po obrveh in izjavila: ˝Tako, tu sem zaključil, sem zaključila, ju objela, se zahvalil za vse in sem sva odšla. Razmišljal je še o poslednem preletu čez mesto pred spanjem. Na njegovo misel sem si odgovorila: ˝Za drugič si bom pustila!˝
09.01.2012
-------------- Georgette Homme ---------------
Ni komentarjev:
Objavite komentar