... obdobje oroselih oči takšnih kot so v španskih žajfnicah se je pričelo, prav seksi, takemu iskreno iskrivemu pogledu, ki se mu pod očmi nabira tista skoraj solzica, se je kar težko upirat .... . Pa še tako velike črne očke ima. : ) (kot ponavadi mižika in se smeji, nerodno, pa mu/ji nama je pokazati svoja razburkana čustva)
Obdobje cvetenja cvetnega prahu ter priznanja resnice ... odprti lov na spoznanje ali je le to bolečina ali balzam.
V bistvu je vse skupaj nastalo zaradi pametnih angelov, no ja ne zaradi njih, zaradi pisma namenjenega njej za njih in ker ne zna/va pošiljati pisem praznih rok, še nekaj za zraven – morda pa izgleda kot zmedena zgodba o zmedi, morda pa je vse res, pa ni Hopla.
Sporoči nam kako in kaj, je to v pismu v redu, preveč, premalo, bi drugače, obrnjeno, ... ker rad rada dajem na izbiro s tem pa žal spravljam ljudi in včasih še najbolj sebe v težko odločilne ali neodločne - dilemične trenutke tudi tokrat tri opcije.
Sledi besedilo iz skozi življenja pisane Slikarjeve zgodbe – takšne kot njegove slike, lahko tudi abstraktne (zanj potrebuješ malo več časa).
P.S.: ... naj te nosi voda.
povzetek
SLIKARJEVA ZGODBA
(... samo za trmaste bralce. Najbolj trmasti bodo vzeli papir in škarje v roke, ...)
…, poglej, liki v naravi imajo lahko robove, katerih oblika jim daje različne lastnosti. Tako
imamo v naravi like z ostrimi robovi, ravnimi robovi, nasekanimi, natrganimi, … .
Npr. pri slikarski tehniki kolaž, s škarjami oblikujeva lahko raven rob lika, lahko ga tudi ostro cikcakasto nasekava, ali pa samo s pomočjo prstov natrgava. Kakšen rob bi rada imela, je predvsem odvisno od tega kakšno lastnost bi rada vdihnila liku, ki nastaja. Če imava npr. pravokotni lik z ravno odrezanim robom, ostali trije robovi pa so natrgani, lahko njegovo osebnost, oziroma lastnost, z obračanjem in razvrščanjem po površini, spreminjava. Seveda je odvisno kako obrneva lik, prav tako, pa je tudi odvisno na katero področje površine, v najinem primeru je to lahko papir, nanj postaviva lik.
Začniva s papirjem.
Tudi papir je lahko lik, ki je na površini mize. Ponavadi je pravokotne oblike z ravno odrezanimi robovi in bele barve. S to svojo posebnostjo, ostaja nevtralen in pripravljen, da sprejme nase težo likovne kompozicije. Vsaka površina, kot ravnina ima svojo levo in desno ter svojo zgornjo in spodnjo polovico. Tako tudi liki, ki jih postavljava v format narekujejo kompozicijo, ki je lahko prizemljena spodnja polovica, lebdeča zgornja polovica, ali pa jo z levo ali desno postavitvijo zvrneva težo kompozicije na eno ali drugo stran. Teža kompozicije se spreminja glede izbranega področja površine nosilca in je nevtralizirana na sredini.
Lik, ki je postavljen na spodnjo polovico in obrnjen tako, da gleda ravno odrezani rob proti spodnjemu robu podlage na katero je postavljen, se z lastnostjo ravnega roba prizemlji oziroma trdno postavi in deluje stabilno. Natrgani ostali robovi so obrnjeni navzgor ter levo in desno in se proti tem smerem odpirajo. Tako se stapljajo s podlago in tvorijo transparenco in lahkoto, s tem dodatno povečujejo trdno in stabilno lastnost spodnjega roba. V naravi imamo hribe, ki so v spodnjem delu pretežno ravni (npr. meja med jezerom in hribom ali gozdom in travnikom). Vrhovi iglastih gozdov ali vrhovi gora kateri tvorijo lastnost natrganosti, pa se stegujejo proti nebu. seveda tu je še kontrast barve neba in njegova odprtost in praznina.
Če lik obrneva in ga postaviva na zgornjo polovico, sva dobila obratno situacijo. Lik lebdi in dobimo občutek, da ga počasi vleče navzgor. Ta lik lahko obrneva kakorkoli želiva in postaviva na katero koli polovico, prav s kombiniranjem obratov lika in področji površine papirja, lahko damo liku katerokoli lastnost, prav tako pa tudi celotni kompoziciji. Seveda je tu še prisotna likovna prvina, barva pa svetlost in tema, ki s svojimi lastnostmi še povečujejo učinek lika na podlagi, ki je lahko umirjen ali pa dramatičen.
Barva je del vsebine kot struktura nekega lika. Ta vsebina je struktura, ki lik sestavlja. Ta nam govori o lastnosti lika in lahko vpliva na rob, končno obliko. Kadar delamo kolaž iz blaga prisluhnemo predvsem njegovi strukturi, ta nam govori, kaj lahko izvlečemo iz njegove lastnosti. Če potrebujeva natrgan rob, lahko postrani odreževa kos blaga in iz njega potegneva nitke, ki nastanejo ob rezih. Seveda mora biti struktura blaga nitkasta. V drugih primerih nama morda ne bo potrebno rezati. Že izrezana oblika nama bo sporočala dovolj, najina naloga je samo, umestiti jo v format.
Tako se lahko igrava v neskončnost, oblike likov in njihovo obračanje pa nama sporočajo svoje lastnosti, ki si jih z najino pomočjo pridobivajo. Tako obliki dava dejansko lastnost šele, ko jo položiva na podlago. Takrat postane lik.
prepisala:
-------------- Georgette Homme ---------------
