Medprostor in Serotonim

O čem sem sanjala, se tisti trenutek niti nisem spomnila, zavedala sem se, da ležim na mrzlih in trdih tleh, vonja po seču (scalnici), ki mi je opisoval dogodek. Prav ta se je pravkar odvijal v neposredni bližini in priložnostno tudi po meni. Verjetno si je nekdo dal duška in scal po meni. Pomislila sem Nanj in na Joška, pomislila sem na profesorico slovenščine. Sem to jaz?

Misli mi bežijo, veliko misli, različnih, ki se prepletajo med sabo, ne vem več kaj je res in kaj samo sestavljanka v moji glavi, preplet resničnih in izmišljenih dogodkov, vse skupaj pa vseeno izvirajoč iz nečesa resničnega, iz nečesa kar se je nekje zgodilo, kar sem nekoč videla, nekje prebrala, slišala, čutila. Vse pomešano, pričakovanja, sanje, resničnost, želje, ... .

Kot takrat kadar sva tekla, še na začetku, ko sva šele spoznavala, kaj se dogaja z najinim telesom, le da je takrat bil miselni pretok zelo čist. Korak za korakom, enakomerni tek, vse ima pomen, dihanje s korakom in njegova hitrost z bitjem srca. Vdih skozi nos, tri korake, izdih skozi usta, tri korake – nikoli ne bom pozabila. Najin tek. Najprej veliko različnih misli, tokokrog, ki se prične ustvarjati, misli se urejajo prav s hitrimi prebliski se odvijajo mimo naju, do takšnega stanja, da vse obvisi nekje za nama. Naenkrat pred teboj ni več peščena ali gozdna pot, ni več zelenja ali reke ob strani, vse to vidiš, pa vendar si drugje, si v nekem medprostoru, močnim miselnim pretokom, pozitivnim, včasih proti koncu zaradi utrujenosti tudi negativnim, ni važno, samo, da te popelje ven iz telesnosti. Noge se premikajo, dihanje je uravnovešeno s celotnim ustrojem tega delovnega telesa. Po nekem času, ko vse misli nepretrgoma tečejo s teboj in nog ne čutiš več, utrujenosti ni, mišic kot, da jih ni, kot tudi ne zunanjih vplivov. Zaviješ po občutku, korenine na poti ne vidiš, samo zaznaš jo, nakako veš da je tam, prav tako preskočiš ali se prilagodiš vsaki oviri na poti. Takrat sva bila v medprostoru. Nasmeh, počutje svobode, sprostitev, sreča, pomislim na hormon sreče, kateri se sprošča tudi med športnimi aktivnostmi, toliko bolj na soncu – Serotonin.

Serotonin je morda »zvezdnik« med našimi nevrotransmiterji, nanj pa vplivajo številni sintetični stimulansi, kot so prozac, zoloft in paxil, če omenim le najbolj znana.

Znanstveniki so predpostavili, da imajo osebe z obsesivno-kompulzivnimi motnjami

moteno »ravnovesje« serotonina. Zdravila, kot so prozac lajšajo te motnje tako, da

spodbujajo sproščanje nevrotransmiterja v stičiščih med nevroni (Slater, 2006)13

-----------------

12 Vir: http://med.over.net/za_bolnike/mosko_zensko_zdravje/clanki_m/serotonin.php, dne 25. 5. 2008

13 Slater, L. 2006. Kaj je v resnici to, kar imenujemo ljubezen? National Geographic Slovenija, 3, str. 66-81.

Iz raziskovalne naloge Anje Imširović 2009: Smeh je pol zdravja, je druga polovica kemija?

Medprostor (odnosi ali relacije): spomnila sem se nanj in na takrat še njegovo diplomsko nalogo. Kot, da bi želel z njo vsem preko likovnega sporočiti kje smo šibki.

15.06.2013

-------------- Georgette Homme ---------------