Kot lepa smrt

Kapljice, ki so padale po mojem obrazu in občasni curek, kateri je s prekinjajočim tempom zalival moj obraz me je prebudil iz globokega sna. Sem živa, ali sem končala kot tisti o katerem mi je nekoč pripovedoval Joško? Ne meni, jaz sem ga samo poslušala, kako je v nekem lokalu, kjer so viseli vse sorte ljudje, od takšnih, ki so tam puščali in pustili svojo penzijo, ki jo bodo dobili šele avgusta, bil pa je mesec junij, do tistih, katere žene so skrivale svojo plačo in prosile delodajalca, da jim jo je nakazoval tedensko, ker jim jo je drugače dec takoj po grlu zlil. Ali pa so se z lastnikom gostilne, ki je od njih zahteval plačilo za njihove žejne gospode, kregale naj si dolg kar sam poravna, kaj jim je pa za pit dajal. Med njimi so bile tudi nesrečnice, ki se niso mogle sprijaznit s svojo življenjsko vlogo in so se ga zapijale v svoji nesreči ter iskale tisto malo zadoščenja v kratkih ljubezenskih afericah in razmerjih, njihovi možje, če so to sploh še bili, pa so skrbeli za družino ali pa so jih že zdavnaj z otroci zapustili. Včasih jih je kak diler razveselil s smotko ˝navihančka˝ kot jim je pravila boljša slikarska polovica drugega, lahko tudi četrtega Njega. Ta navihanček jih je pripravil, da jim je bilo za trenutek bolje, nekako so pozabile na tegobe, pozabile ne, samo njihovo življenje ni tako hudo izgledalo. Da, da, ko ti THC pobere nekaj sladkorja v krvi in se ti prijetno zavrti, mal ti dol obvisi, v glavi pa prijetno ˝zumi˝. ˝Slk-tk˝ bi še rekel ljubitelj ˝navihančkov˝. Med obiskovalci lokala so bili tudi premožnejši, predvsem obrtniki, ki so iskali priložnosti za posel, na takšnih mestih jih je bilo kar nekaj, saj so se vsi okoliški obrtniki po opravljenem delovnem dnevu tu ustavili na pivu, dveh, treh. Tam sta po navadi pod šankom ležala tudi dva  lastnikova psa, od katerih je imel eden cirozo jeter, zaradi pijače, ki jo je rad pil in se ji ni mogel upreti. Gostje so mu jo vedno naročili, mislim, da se je imenovala nekaj podobnega kot Adria Cooler. Ogabno sladka pijača z mehurčki in nekaj malega alkohola, dovolj, da se ti je po parih drinkih vrtelo, pa niti nisi vedel kdaj se je začelo. Užitna je bila samo zelo mrzla. 

Nekega večera se je Joško tam krohotal na račun nesrečnika, če se lahko tako izrazim, ko je govoril o njem kot o vicu, ki ga je doživel. Ha, ha, ha, se je smejal in spravljal v dobro voljo vse okoli sebe: ˝Kot tisti je rekel, ki je ugotovil, da v zadnjih 20 letih ni doživel nič lepega v tej deželi, zato se je odločil umreti. Vzel si je življenje in doživel lepo smrt. Ha, ha, ha je umiral od smeha. Ha, ha, ha, se je še nekaj časa krohotal z ostalimi potem pa vstal, na moje začudenje je deloval vsaj 15 cm višji kot je sicer, z rokami pa naredil gesto kot ˝ ... ja sam Pit bul terier˝ pribil še dva glaža ˝Biske˝. Takoj za tem pa po francosko poljubil eno od tistih žensk v bližini, ki so se mu že cel večer ponujale in se muzale. Ni zbiral, samo zagrabil je prvo, žal s tako usrano gnijočim zadahom, da sva z Joškom kasneje oba kozlala. On zaradi pijače in mešanja drugih substanc jaz pa zaradi naseljenega okusa po gnilem na mojih takrat še lepih ustnicah. 

Le kakšne so zdaj? Je bolje, da sploh ne vidim. Ponovni mrk.

2.6.2013

-------------- Georgette Homme ---------------