O meni

Moja fotografija
Ko sem spoznala samo sebe v Njem, sem se prepoznala v tebi. Sem kronistka, ki spremlja in opisuje naše življenje v Njem in z Njim. Dogodki, ki so opisani v mojih dnevnikih so doživljanje sveta, ki ga opazujem iz notranjosti Njega. Zapisujem naše dojemanje in doživljanje okolice ter Njegove misli, v katere sem vtkana tudi sama. Zapisujem kar je resnično in kar je vzporedno z resnico. Nekateri dogodki so popolnoma izmišljeni ljubezenski, drugi resnično zločinski, tretji prijetno nasilni, vse skupaj pa s pridihom erotike prepletam v neskončnost. Z Njegovo pomočjo pletem dramo. Ne verjamem v absolutno resnico. Za mene obstaja več resnic. Jaz zapisujem. On to živi.

ponedeljek, 22. september 2014

Pesem III. del .... Tesla III. del

Parkiram, kar nekaj ljudi se je zbralo, grem mimo njih skozi vhod direktno pred oder. Premislim si, se oddaljim, da me med nastopom ne bo takoj opazila. Tam za zvočnik na levo stran se umaknem. Naročim vodo. Začuda sem jo dobila v kozarcu. Povoham brez vonja. Torej je voda!
Spijem požirek, dva, se razgledam okoli. Nihče poznan. Zategnjene face. Težko se bo danes družiti tu.
Mogoče bo več sreče, ko se ga bodo malo napili in bo zategnjenost popustila. Pogledam proti šanku in mi dekle, ki mi je postregla vodo pomižikne. Pomižiknem ji nazaj in se ji nasmehnem. Vrača nasmeh. Zelo lepo razporejene zobe ima in tako prijeten in topel nasmeh. Lesk v očeh je obrobljalo močno senčilo za oči. Spijem še malo.
Dvorana ne velika se polni, nekaj je že kar pribitih, nekako znani so mi, ta govorica dialekt, obnašanje, direktnost, vsake toliko je kdo zarjovel. Prav staršljivi so zgledali. Dekleta podobnega vedenja vendar vseeno bolj dekliška. Seveda Joškovi ljudje s prekaljenimi geni. Trdoživci.
Bend začne igrati, trije so bili. Imenovali so se nekaj v vezi drug and fuck (DISDRUGthisFUCK), preslišala sem. Usekali so iz teme z zelo hitrim ritmom, v katerem so se prepletali bobni, bas in kitara tako močno, da za pevca res ni bilo prostora. Nažigali so, basist brez ene strune, kitarist tako hiter, da se je že skoraj prehiteval, bobnar katerega sta oba lovila ali pa on njih, vendar še vedno tako prekleto naštudirano, tako melodično tako popolno, da si lahko samo stal tam in jih poslušal, seveda se je pojavila Tesla, še vedno drobcena z bujno pričesko, mišje skoraj blond barve, ista kot pred desetimi leti, ko smo jo nazadnje videli. Lenonke, ki so kljub njenemu drobcenemu obrazku, še vedno delovale majhne, verjetno je nosila otroške, pa tako atraktivna in posebna, prav markantna. Da znala je biti izstopajoča ali pa nevidna, kakršna je hotela biti. S svojim na momente kričečim in na momente globokim glasom se je tako vklopila v njihovo igranje, da smo bili totalno presenečeni vsi. Musck, musck je pela o svojem dragem ali pa o mačku nisem jo dobro razumela, pa saj je vseeno, bilo je fantastično. Ko si že prepričan, da je to to, te preseneti nadgradnja tistega za kar misliš, da je popolno in da se sploh lahko še nadgradi in spreminja. V tem bendu so se poigravali z vklapljanjem v zvočno ospredje in spremljanjen iz ozadja kot zvočne zavese, ne da bi ostali sodelujoči glasbeniki bili prezrti. Res eno uro kvalitetnega koncerta, brez pavze. Čisti šok. Tistemu, ki ni slišal je lahko do smrti žal, bi rekel Joško.  Sama imam raje umirjene ritme, bolj sem za asketizirano klasiko minimalizma. Toda tole je bilo prava kvalitetna šok terapija. Končajo, folk pa deloma razpaljen deloma šokiran, ker kaj takega niso pričakovali. Če ne bi sama od navdušenja začela ploskati bi verjetno pozabili. Tesla se prijazno zahvali, pogleda kot bi nekoga iskala, me zagleda, stopi z odra in gre direktno do mene.




...................... se nadaljuje!

10.09. 2013

-------------- Georgette Homme ---------------

Ni komentarjev:

Objavite komentar