O meni

Moja fotografija
Ko sem spoznala samo sebe v Njem, sem se prepoznala v tebi. Sem kronistka, ki spremlja in opisuje naše življenje v Njem in z Njim. Dogodki, ki so opisani v mojih dnevnikih so doživljanje sveta, ki ga opazujem iz notranjosti Njega. Zapisujem naše dojemanje in doživljanje okolice ter Njegove misli, v katere sem vtkana tudi sama. Zapisujem kar je resnično in kar je vzporedno z resnico. Nekateri dogodki so popolnoma izmišljeni ljubezenski, drugi resnično zločinski, tretji prijetno nasilni, vse skupaj pa s pridihom erotike prepletam v neskončnost. Z Njegovo pomočjo pletem dramo. Ne verjamem v absolutno resnico. Za mene obstaja več resnic. Jaz zapisujem. On to živi.

nedelja, 26. januar 2014

Kot revolucija XI. del

˝Si videla, posrance. Imeli so priložnost, pa niso naredili nič posebnega, malo so razdejali mesto in se posrali ob prvem napadu. Morali bi iti do konca. Misliš, da bi kontinentalna unija dovolila v lastnih vrstah pomor, katerega se je ljudstvo ustrašilo. Dvomim, glede na to, da stalno opozarjajo druge dežele, da ne upoštevajo človekovih pravic, sami pa hinavsko tacajo po ljudeh. Zavladali bi revolucionarji, unija pa bi jih podprla, da si prikupi narod, da pomiri ostale v mestih, ki so tik pred izbruhom uničevalnih pohodov in revolucionarnih dejanj. Polovili in sodili bi odgovornim, tako v politiki kot v gospodarstvu, ker bi jim to koristilo. Vlade so takšne, da vedno poskušajo iti dlje kot si ljudje zamišljajo in če jih ne ustaviš si vzamejo še malo in če jih nikoli ne ustaviš temveč posnemaš, dobiš našo ˝sladko malo˝ deželico. 
Potem pa še to sovraštvo med brati, ki tli in ni nikoli zamrlo že skoraj 70. let. Mojo družino so v preteklosti izdali tako beli kot rdeči, tako desni, kot levi ali kakorkoli jim že pravijo mediji. Najhuje pa je, da se danes dogaja isto. 70. brezplodnih let je preteklo. V teh letih se je človeštvo sicer trudilo v smeri globalne duhovne rasti. Pa se ni zgodilo kaj dosti. 
Povem ti katere barve so in kam spadajo, so izrodek nečesa na koncu prehranjevalne verige. So tisti izrastek, ki izgubi stik z matičnim telesom, se nekaj časa napihuje potem pa počasi zgnije, osmradi in na koncu usrano propade. Da tudi njihova barva je takšna. Usrana. Veš kakšna je to? Nikakršna, ti povem, lahko bi bila sivorjavozelenorumena. Pa saj kaj naj ti razlagam, saj vendar veš kakšen je drek. Takšne barve je večina. Res žalostno. Pogleda me, ne morem verjeti, s solznimi očmi in mi reče. 









...................... se nadaljuje!

07. 11. 2013
-------------- Georgette Homme ---------------

Ni komentarjev:

Objavite komentar