O meni

Moja fotografija
Ko sem spoznala samo sebe v Njem, sem se prepoznala v tebi. Sem kronistka, ki spremlja in opisuje naše življenje v Njem in z Njim. Dogodki, ki so opisani v mojih dnevnikih so doživljanje sveta, ki ga opazujem iz notranjosti Njega. Zapisujem naše dojemanje in doživljanje okolice ter Njegove misli, v katere sem vtkana tudi sama. Zapisujem kar je resnično in kar je vzporedno z resnico. Nekateri dogodki so popolnoma izmišljeni ljubezenski, drugi resnično zločinski, tretji prijetno nasilni, vse skupaj pa s pridihom erotike prepletam v neskončnost. Z Njegovo pomočjo pletem dramo. Ne verjamem v absolutno resnico. Za mene obstaja več resnic. Jaz zapisujem. On to živi.

ponedeljek, 10. marec 2014

Pesem I. del

Končno a počasi se mi vrača spomin, vendar še vedno ne vem kje je Joško, George, njegova boljša slikarska polovica, On, kje ste drugi moji, nikoli ne vem kaj točno ste mi, nekaj več ste, ste tudi jaz kot sem jaz vi. Včasih, na žalost, smo eno. A vas imam rada. Ljubim vas kot sestra, še bolj, kot samo sebe. Ponovno poskušam odpreti oči. Narahlo se mi razlepijo veke, a le toliko, da skozi njih prodre hladna svetloba. Zabolijo me oči. Zaprem jih nazaj močneje, bolečina v glavi se poveča. Zagledam se v rdečo na steni komaj vidno na trenutke zaradi bele svetlobe rožnato, zamižim in pojavijo se pike vseh rdečih odtenkov pesem, ki sem jo je nekoč zapisal, se prikrade iz nekje zadaj iz nekih navidez mirnih časov, ko je bil borbe še v lastnem telesu, ko se je sprehajal po vseh tistih pokrajinah, golih in poraščenih, sončnih in oblačnih, včasih prijetno deževnih, včasih prebičana od neurij, požganih, drugič poplavljenih. Erozija pa je pripeljala do tistega bistva, ko ostane samo še čisti jaz, z zavedanjem, da življenje ni od posameznika, da je življenje last vseh nas. Da zanj smo odgovorni vsi.

Rdeča obleka
Rdeča si ti, rdeče so tvoje ustnice, mi je šepetal (me gledal s tistimi njegovimi očmi, globokimi in zazrti tja v daljavo, včasih le za občutek kot odsotnimi).
Ni šepetal, slišala sem ga, ker sem si tako želela.
V mislih šepetala sem si jaz.
To je bilo še v časih, ko nisem vedela, kje moje mesto je in kaj moja vloga je v življenju vseh nas.

V življenju nas Njega.



...................... se nadaljuje!

13. 01. 2014
-------------- Georgette Homme ---------------

Ni komentarjev:

Objavite komentar