Udi

... telefon, pregovarjanje, skoraj že napizdevanje, ... ne razumem točno za kaj gre, vendar

 po besedah sodeča nekaj med tem kdo koga pokriva in oddajanjem naročil. In da, če

mislijo, da se bo sam fajtu na terenu brez ˝back up-a˝, popoldne pa še

ureju stvari, ki jih lahko odda zdaj in potem ob 19:00 in čez, hodil ves sfukan domov,

naj se jebejo.

˝Kaj vam ni jasno, zunaj je kot na bojišču, sicer bi pa notri lahko to že občutile, saj je

vsak jebeni dan podoben krizi na borzi ali pa dumping tržnici, in če bo šlo tako naprej

se bo to sprevrglo v pravo klavnico!˝ je zaključil, še prej pa oddal dve naročili in

povpraševanje, vmes je še odtočil, ker itak tud ˝scat˝ nima časa v miru. To je

vojna si je mislil, to je prava psihološko tržna vojna. Oborženi s prekomerno

produkcijo blaga, s slabo kupno močjo in vedno nižjimi cenami se proti podnu

pehamo za preživetjem in nekaj malega več, ki ga ne bomo nikdar dosegli.

Cel kontinent drvi v tej smeri. Navzdol. Za višjimi cilji nekoga, ki niti ne vemo, če obstaja.

Obstajamo mi!?

Tam v grmovju zagledal je roza opico, razmesarjeno, razčetverjeno.

George je dobil čisto solzne oči, stisnila sem ga k sebi,

Joško je zamaknjeno gledal v fotografijo Triglava z

gosto meglo pod tremi glavami, tudi opazil ni kaj se

dogaja. Malo naprej je ležala noga, odtrgana od

belega s črnimi progami okrašenega telesa Sibirskega

tigra. Delno zmrznjen je ležal brez noge malo naprej tudi

tiger sam in pinki igralna kocka z zelenimi pikami,

kazala je število dve in pet. Ja, res je nemogoče,

verjetno ni bila pet, samo izgledalo je tako. Jo, ju, jih je

nekdo naključno odvrgel ali ima to kak globji pomen?

Le kdo se lahko tako znese nad osebki iz vzporednega

sveta, kaj ne ve, da na nek način so tudi oni živi, da
tudi njih boli in posledično tudi nas. Potrgati ˝kot igračam˝ ude.

POTRGATI ˝KOT IGRAČAM˝ UDE! je odmevalo v njegovi glavi se odbijalo od sten

tako dolgo, da se je preselilo še v mojo in verjetno tudi njihove.

        

˝Fak, pizda!˝ se je iz zamaknjenosti prebudil Joško. ˝Pa kaj je narobe s temi ljudmi!˝,

še vedno je gledal v fotografijo.

Zavest, ki to stori je na nek način enaka tisti, ki to počne z ljudmi. Morda pa. Je to vaja?
 Vaja pred neizbežno prihodnostjo. Saj ni važno. Ne, še kako je važno! Uboga pinki
opica in sibirski tiger. Po vsem videnem ljudi težko še kaj preseneti. Neobčutljivi, razen
na sebe, na svoj lastni individuum, na njih same, drugi niso pomembni oziroma samo
toliko kot jim koristijo za dosego cilja. Še On se je zamislil. Pobral je tigra in kocko,
ker bi si tako želel George, ne ve še kaj bo z njima, ne bo jih mogel zakrpati,
morda ju pa očisti in spravi v stekleno krsto, tako bosta v opomin vsem, ki zlorabljajo.

18.11.2011

-------------- Georgette Homme ---------------