Pozdravljena N, žal nisva imeli srečo se spoznati bolje. Verjetno zaradi Njega. Kadar se ga želi napiti, se ga ponavadi ne ozirajoč se na nas druge, najbolj pa na mene, napije skoraj do nezavesti. Takšen je in ne zamerim mu. On je tisti, ki trpi zunanji svet za naš obstoj. Lahko smo mu samo večno hvaležni, kljub neprimernim situacijam, ki se zgodijo. Z vsemi črnimi temačno zračnimi luknjami in izjavami. Seveda obstajajo tudi beli dnevi. Takrat smo srečni vsi. Tokrat sva se odločala kako te prepričati, da bi mu-mi podarila svoje ustnice. Ne za dolgo samo za kratek čas, samo toliko, da bi jih občutila. Zakaj, ne vem. Enostavno samo želim si jih, no ja želela sem si jih tisti trenutek. Z Njim to nima veze, saj je na nek način samo moje orodje, ki ga pa veliko lažje opravljam kadar je pod vplivom substanc. Seveda, če je pregloboko v svojih omamah imam tudi sama težave. Tisto, kar si želim sama, naredi tako nerodno, da mi je takoj zatem žal, da sem ga prepričala v kakršnokoli dejanje. Njemu samemu pa tudi, saj izusti nekaj česar si morda sploh ne želi oziroma tega nikoli ne bi rekel naglas. Saj vem, a kaj ko so tu moje želje, ki so ponavadi tako močne, da se jim tudi sama upiram s težavo. Največkrat neuspešno. Potem je tu samo še razplet, ki je realiziran v vsej svoji veliki nerodnosti. Ustnice pa kdaj drugič.
11.12.2011
-------------- Georgette Homme ---------------
Ni komentarjev:
Objavite komentar