Action throwupping

˝Ej, pozdravljen, tu te oba čakava. Kako, kdo oba? Jaz in en tvoj kolega. Daj naredi mi tisto  prosim, ti plačam na roke. Prav! Počakaj, na, ti dam še tvojega kolega.˝

˝Živjo, oglasil sem se, zaradi, .... rad bi se pomenil okoli tistega zaradi česar sem prišel že zadnjič˝ mu je prijazno, kot zna biti pri izterjavi dolgov, rekel On. Ni želel izpostavljati bistva pred drugimi. ˝Povabil bi te na kavo. Kdaj boš prišel nazaj? Čez pol ure. Velja, imam še nekaj opravkov in se vrnem čez eno uro.˝

˝Ej˝, je nagovoril Njega: ˝veš sem glih zaključil poslikavo v enmu hotelu, poglej. Delal sem bordure na že poslikano steno. Figuralika. Poglej perfektne stvari.˝

Pogleda, pogledamo. Fotografije, prva, druga, tretja, ... v želodcu se nam je vse obrnilo. Pičke glupe pojma nimajo, pa kdo te kretene najema se je oglasil Joško. Slike za bruhat, kot bi nekdo z malo talenta brez nasveta mentorja želel narediti freske, kot so v Sikstinski kapeli. Prava renesančna katastrofa v 21. stoletju.˝ je nadaljeval. George se drži za trebuh slišijo se čudni zvoki, jaz se primem za ustnice, ne samo ustnic ne. Že prepozno, kozlali smo tako lepo v loku, po fotografijah, ki so padle na tla, po prijaznem gospodu in po tleh. Od tal so se kapljice odbile na naše čevlje, tiste delavske, ˝Getta Grip˝, za katere se še vedno ne moremo odločiti čigave so, oziroma komu bi bolj pristojale. Opraviči se tipu, ki pobira slike, med katerimi so še druge, tudi družinske. Tip ponavlja, da nič hudega, da sicer tudi njemu vse skupaj ni všeč a, da ima gospa končano likovno izobrazbo in da ona že ve kako je prav. Na moje presenečenje se pojavi Njegova vzporedno sorazmerno boljša slikarska polovica, ki izusti, da jebeš akademijo, če nimaš volje do drila in da vse kar znaš je katastrofalno posnemanje, o katerem pravkar pišem in se sigurno sliši veliko bolje, kot pa je vse skupaj izgledalo.

Pustimo, ... mudel je še povedal, da mu je žena umrla, ker se ga je totalno zapila. Bila je pijanka. On pa je spravil svojega fanta k sebi in si je le ta ustvaril prijetno družinico. Kaj češ mudel si je pri 30tih zaželel otroka in ni mu bilo mar s kom ga ima. Samo želel si je otroka. Pa ga je dobil z žensko, luštno, a ga je rada pila. Tako težka je bila, kadar se ga je nažgala. Verjetno se je tudi fizično spravila kdaj nanj. Nezadovoljen odvisnik, ki se ne more niti v ogledalo pogledat.

Njemu pa se je porodilo vprašanje: ˝Zakaj želimo imeti otroke?˝ Verjetno je odgovor samo eden in edini in čisto preprost. Ker jih imamo radi. Tako je nekoč rekel njegov daljni sorodnik. Tega se dobro spomni. Ne njega sorodnika, to kar je rekel in še to mu je povedala mama.

Želodec se nam je pomiril s pogledom na vsebino kozlanja, ki je bila vrhunsko izdelana abstrakcija v kateri so se prepletale barve čokoladno rjava, menthol zelena, ki je bila na robovih obarvana travnato zeleno katera je prehajala v temnejšo. Vmes so se nahajali rdeči koščki kvadratnih oblik. Prisotni so bili še lilasti trakovi, kateri so bili na enem mestu prepleteni in so se redčili proti drugemu koncu naše abstrakcije. Nekaj zelenega in nedoločeno kremastega je bilo še zraven. V bistvu se je vse skupaj vleklo od začetka pa skoraj do konca naše mojstrovine. Tam je bila sled rižu podobnih zadev pretresenih in zmešanih. Poteza v loku in pobrane fotografije so pustile sled, ki je izgledala fantastično.

Pravi action painting – dobesedno – action throwuping.

Odšli smo na kosilo.

06.12.2011

-------------- Georgette Homme ---------------